Stelvio, Umbrail, Gavia,... 21.-24.7.09
Objavljeno: 05 Avg 2009, 20:32
V torek 21.7.09 smo se druščina šestih (od tega dva izvirovca) odpravili v Bormio z namenom odpeljati nekatere izmed legendarnih vzponov, ki jih večkrat vozijo tudi kolesarji na Giru. Naš »izlet« je potekal nekako tako:
Popoldne smo startali proti Bormiu, kamor smo prispeli po cca. 7 urah vožnje nekje ob 9-ih zvečer. Ko smo se namestili v prijetnem aprartmaju, tik ob smukaški progi Stelvio, smo naredili bojni plan za naslednji dan.
Sreda, 22.7.09 : Passa Stelvio,Umbrailpass
Na turo smo štartali zjutraj, nekaj pred enajsto in se odpravili proti prelazu STELVIO. Iz Bormia do vrha je dobrih 21 km, v katerih se cesta povzpne za dobrih 1500m na 2758 m visoki prelaz. Klanec je lepo »vozen« saj se naklon le redko kje dvigne nad 8% , vendar nanese v povprečju 7,1 %. Večino časa se vzpenja po zelo lepih 40-ih srepentinah. Zadnji trije kilometri klanca so bili zelo težavni zaradi relativno močnega vetra v prsa. Na vrhu smo se zbrali, naredili gasilsko fotografijo in odleteli v dolino proti mestu Prato allo Stelvio(950m). Spust proti Pratu je dolg cca. 25 km, za odetnek bolj strm ( 7,4 %) kot vzpon iz Bormia in v tem času zelo prometen. Predvsem zaradni »norih« motoristov je treba biti zelo pazljiv. Po koncu spusta je sledilo cca. 10 km ravnine, nato pa se je začela cesta zopet vzpenjati proti švicarski meji. Po postanku še pred mejo, smo nato nadaljevali do mesta St. Maria, kjer smo zavili levo proti švicarskem prelazu UMBRAIL( 2501 m), ki je verjetno najtežji vzpon, ki smo jih prevozili v teh dneh. Klanec je dolg 13 km (zadnji km je praktično ravnina) v katerih se povzpneš iz 1370m na 2500m nekako v povprečju 8.5% .V začetku se vzpenja po strmih serpentinah, nato sledi cca. 2 km makadama, ki je v dosti boljšem stanju kot marsikatera slovenska asfaltna cesta, zadnjih 6 ali 7 km pa nas je poleg tega, da je zelo strmo (naklon je konstantno blizu ali nad 10%), spremljal tudi dokaj močan kontra veter. Cesta preko prelaza Umbrail se na vrhu združi z cesto Bormio-Stelvio cca. 3 km pod vrhom Stelvia. Tako je sledil le še divji spust proti Bormiu, kamor smo prispeli po skoraj 5 urah vrtenja pedal in tako naneslo
107 km in 3200 vm.
Četrtek, 23.7.09 : Passa Gavia,Bormio 2000
V četrtek smo se odločili da osvojimo še en legendarni prelaz in sicer Passo GAVIA. Cesta proti prelazu se prvih 10 km najprej stopničasto vzpenja proti mestecu St. Caterina, kjer se končno postavi »pokonci«. Sledi zahtevnih 15km vzpona po ozki cesti. Klanec je dokaj neenakomeren in na nekaterih delih naklon krepko preseže 10%. Na vrhu si človek odpočije oči s pogledom na lepo pokrajino z visokogorskim jezerom in tritisočaki v okolici. Po fotografiranju in okrepčilu smo se po isti cesti vrnili in se odpravili na še en »lažji« klanec. Iz Bormia smo se povzpeli do Bormia2000 – prvo postajo gondole proti vrhu smukaške proge v Bormiu, katere start je 3000m nad morjem. Klanec je dolg 9 km z višinsko razliko 700m, vzpenja pa se po lepi široki cesti, vendar pa večino pod gozdno mejo, da ni takšnih razgledov kot recimo iz Gavie ali Stelvia. Z vrha smo se spet vrnili v Bormio, se razpeljali in odšli na kosilo.
88 km in 2200 vm
Petek, 24.7.09 :Lago di Cancano
Ker smo bili po dveh teških dneh že nekoliko zbiti in nas je popoldne čakala še dolga pot domov, smo se odločili, da naredimo nekoliko lažjo turo. Odpravili smo se proti jezeru CANCANO(1950m) nad Bormiem, spet po zelo lepi srepentinasti cesti. Klanec je dolg 9 km z višinsko razliko dobrih 700m. Na vrhu vzpona je med visoke gore ujeto jezero, v okolici katerega je nekaj restavracij. Po kapučinu in sladici je sledil spust proti dolini še umes opravili skok na "krtino" Isolaccia ter spust preko Premadia v Bormio. Sledilo pakiranje in pot domov.
46 km in 1200vm
Tri dni je veliko premalo, da bi lahko odpeljali več klancev, ki jih je v bližini Bormia nešteto. Izmed bolj znanih smo za naslednjo ekspidicijo pustili tudi zloglasni Mortirolo. Mogoče drugo leto...
fotografije:
http://picasaweb.google.si/simongulja/Bormio09#
http://picasaweb.google.si/lican.marko/Bormio
http://picasaweb.google.si/lican.marko/BormioGrilj#
lp Simon
Popoldne smo startali proti Bormiu, kamor smo prispeli po cca. 7 urah vožnje nekje ob 9-ih zvečer. Ko smo se namestili v prijetnem aprartmaju, tik ob smukaški progi Stelvio, smo naredili bojni plan za naslednji dan.
Sreda, 22.7.09 : Passa Stelvio,UmbrailpassNa turo smo štartali zjutraj, nekaj pred enajsto in se odpravili proti prelazu STELVIO. Iz Bormia do vrha je dobrih 21 km, v katerih se cesta povzpne za dobrih 1500m na 2758 m visoki prelaz. Klanec je lepo »vozen« saj se naklon le redko kje dvigne nad 8% , vendar nanese v povprečju 7,1 %. Večino časa se vzpenja po zelo lepih 40-ih srepentinah. Zadnji trije kilometri klanca so bili zelo težavni zaradi relativno močnega vetra v prsa. Na vrhu smo se zbrali, naredili gasilsko fotografijo in odleteli v dolino proti mestu Prato allo Stelvio(950m). Spust proti Pratu je dolg cca. 25 km, za odetnek bolj strm ( 7,4 %) kot vzpon iz Bormia in v tem času zelo prometen. Predvsem zaradni »norih« motoristov je treba biti zelo pazljiv. Po koncu spusta je sledilo cca. 10 km ravnine, nato pa se je začela cesta zopet vzpenjati proti švicarski meji. Po postanku še pred mejo, smo nato nadaljevali do mesta St. Maria, kjer smo zavili levo proti švicarskem prelazu UMBRAIL( 2501 m), ki je verjetno najtežji vzpon, ki smo jih prevozili v teh dneh. Klanec je dolg 13 km (zadnji km je praktično ravnina) v katerih se povzpneš iz 1370m na 2500m nekako v povprečju 8.5% .V začetku se vzpenja po strmih serpentinah, nato sledi cca. 2 km makadama, ki je v dosti boljšem stanju kot marsikatera slovenska asfaltna cesta, zadnjih 6 ali 7 km pa nas je poleg tega, da je zelo strmo (naklon je konstantno blizu ali nad 10%), spremljal tudi dokaj močan kontra veter. Cesta preko prelaza Umbrail se na vrhu združi z cesto Bormio-Stelvio cca. 3 km pod vrhom Stelvia. Tako je sledil le še divji spust proti Bormiu, kamor smo prispeli po skoraj 5 urah vrtenja pedal in tako naneslo
107 km in 3200 vm.
Četrtek, 23.7.09 : Passa Gavia,Bormio 2000V četrtek smo se odločili da osvojimo še en legendarni prelaz in sicer Passo GAVIA. Cesta proti prelazu se prvih 10 km najprej stopničasto vzpenja proti mestecu St. Caterina, kjer se končno postavi »pokonci«. Sledi zahtevnih 15km vzpona po ozki cesti. Klanec je dokaj neenakomeren in na nekaterih delih naklon krepko preseže 10%. Na vrhu si človek odpočije oči s pogledom na lepo pokrajino z visokogorskim jezerom in tritisočaki v okolici. Po fotografiranju in okrepčilu smo se po isti cesti vrnili in se odpravili na še en »lažji« klanec. Iz Bormia smo se povzpeli do Bormia2000 – prvo postajo gondole proti vrhu smukaške proge v Bormiu, katere start je 3000m nad morjem. Klanec je dolg 9 km z višinsko razliko 700m, vzpenja pa se po lepi široki cesti, vendar pa večino pod gozdno mejo, da ni takšnih razgledov kot recimo iz Gavie ali Stelvia. Z vrha smo se spet vrnili v Bormio, se razpeljali in odšli na kosilo.
88 km in 2200 vm
Petek, 24.7.09 :Lago di CancanoKer smo bili po dveh teških dneh že nekoliko zbiti in nas je popoldne čakala še dolga pot domov, smo se odločili, da naredimo nekoliko lažjo turo. Odpravili smo se proti jezeru CANCANO(1950m) nad Bormiem, spet po zelo lepi srepentinasti cesti. Klanec je dolg 9 km z višinsko razliko dobrih 700m. Na vrhu vzpona je med visoke gore ujeto jezero, v okolici katerega je nekaj restavracij. Po kapučinu in sladici je sledil spust proti dolini še umes opravili skok na "krtino" Isolaccia ter spust preko Premadia v Bormio. Sledilo pakiranje in pot domov.
46 km in 1200vm
Tri dni je veliko premalo, da bi lahko odpeljali več klancev, ki jih je v bližini Bormia nešteto. Izmed bolj znanih smo za naslednjo ekspidicijo pustili tudi zloglasni Mortirolo. Mogoče drugo leto...
fotografije:
http://picasaweb.google.si/simongulja/Bormio09#
http://picasaweb.google.si/lican.marko/Bormio
http://picasaweb.google.si/lican.marko/BormioGrilj#
lp Simon